Tale objava bo dolga, najbolje, da se vsedeš in si vzameš čas za branje
Danes me tišči v prsih, v grlu imam cmok in nato po licih stečejo solze. Ne morem več - se odvrti stavek v moji glavi. In potem v potokih tečejo kapljice iz mojih oči. Kar zbežala bi najrajši od vsega. Tako razočarana, tako žalostna, tako obupana....
ŽALOST * Čustvo, ki pride, ko nekaj pričakujemo in se to ne uresniči. * Čustvo, ki pride, ko nekaj izgubimo ( prijatelja, sorodnika, službo, partnerja...). * Čustvo, kjer me nihče ne sme videti, da jokam, ker moram pokazati svetu, kako sem močna.... * Čustvo, ki ga moram potlačiti, ker nočem pokazati osebi, da se počutim ranjeno. Zakaj? Me oseba ne bo imela več rada, če pokažem svojo ranljivost? Se mi bo posmehovala? Me bo tolažila in mi dajala nasvete? Mi bo govorila NE JOKAT, prosim, saj bo vse vredu ? ... * Včasih pa je prisotna samo bolečina nekje v telesu. Nadležna koplje po notranjosti in se nikakor več noče izraziti navzven. Nadene si masko lažnega nasmeha. Vse je vredu izgleda...ampak v prsih pa luknja, črnina, praznina... In še marsikaj od naštetega bi lahko predstavilo žalost.
Ste se kdaj vprašali kaj takrat res potrebujete, ko ste žalostni ? V otroštvu smo bili vzgojeni, da ne smemo jokat. Govorili so nam : "daj nehaj se že cmeriti", "pojdi v sobo jokat, ne mislim te poslušat", "vse je vredu nehaj jokat", "fantki ne jokajo", "ti si močna punca, ti ne smeš jokat".... in še bi se našlo marsikaj. Vendar jok predstavlja čiščenje prenakopičenih čustev, neslišanosti, nemoči, bolečine, strahu... In sedaj se vprašajte, zakaj potem ne smem jokat? Zakaj ne smem spustiti vsa nakopičena čustva znotraj sebe? Kaj res potrebujem, ko sem žalostna? Bi rekla, da prav jok in izražanje občutkov. Ko se pojavi žalost jo potrebujemo slišati in si dovoliti biti žalostni. Cmok v grlu nakazuje, da se mora nekaj izraziti. In izrazimo lahko preko joka, govorjenja, kričanja, gibanja, dotika... Ko stečejo solze, se naše telo začne čistiti vse nabrane energije. In če solzam dovolimo teči, dovolimo tudi nabrani energiji izteči iz nas. In ko smo žalostni potrebujemo tudi sočutje, objem in slišanost. Vendar ni nujno, da lahko to dobimo iz okolice. Zato si vse to moramo znati dati tudi sami. To lahko naredimo tako : * vsedeš se na stol, tla...nekam kjer se počutiš varno * dovoliš si biti žalosten/na, tako da si priznaš, da si ta trenutek v tem stanju in si daš dovoljenje, da se sedaj lahko zjočeš * lahko vzameš tudi list papirja ali beležko in notri napišeš vse, kar te ta trenutek žalosti. Tako dopustiš mislim da se izlijejo na papir. * lahko si ta trenutek ranljiv/a, lahko tudi govoriš na glas, lahko jokaš, lahko zakričiš, LAHKO * nato poskušaj začutiti svoje telo, usmeri pozornost na svoje telo in poskusi videti kje je prisotna žalost, v katerem delu telesa boli, tišči... in če to lahko začutiš, daj tej bolečini podobo ( lahko je to oblak, barva, lahko si to ti kot majhen otrok..) * nato to podobo objemi, povabi jo v svoj objem, bodi ljubeča mama ali oče tej podobi. Povej da slišiš in čutiš to bolečino in da jo objemaš in sprejemaš, da lahko sedaj boli z vso silo. * fokusiraj se na ta občutek, bolečino in si jo res dovoli začutiti. Dovoli si tudi objema, ljubeznivosti do občutka, sprejemanja in opazil/a boš da bo počasi začel popuščati * ves čas pozornost usmerjaj na svoje telo in čutenje, ob tem pa bodi ljubeč/a do sebe in lahko si tudi rečeš "slišim te žalost moja", "čutim te bolečina", "tukaj sem sedaj ob tebi, slišim in vidim te ", "objemam te", "ob tebi sem" ... Vse to pomaga. Vse to dovoli bolečini in prenakopečeni energiji zapustiti telo. * In najpomembnejše za konec, ko se vse izlije in izrazi nastopi mir. Nastopi globok vdih in izdih in nastopi res globoka pomirjenost. In začuti tudi ta trenutek in bodi hvaleženj zanj. Hvaležen, ker si, ker si slišal, ker si se izrazil
Vendar žalost je tako kot roka in noga del našega telesa. V tem trenutku je odšla, vendar, ko plujemo skozi življenje, se bo ob določenih trenutkih vračala. Naša naloga pa je, da ji vsakič dovolimo, da se izrazi in tako sprosti iz telesa. To je čustvo, ki je del nas. To je čustvo, ki nam pomaga skozi solze spustiti prenakopičeno energijo v telesu. zato, ko vidiš koga, ki je žalosten, mu ne reci saj bo vse vredu,nehaj jokat, ampak tukaj ob tebi sem in s teboj. Slišim in vidim te in lahko se nasloniš name in že samo to bo dovolj ...