Draga dušica kam hitiš ? Koga loviš ? Kdo lovi tebe ? Imaš občutek, da ti primanjkuje časa? Da dnevi, tedni, meseci in leta kar bežijo... Ustavi se..naredi globok vdih in izdih. Dihaš hitro? Prehitro? Se sploh ustaviš in zavedaš svojega diha? Kdaj si nazadnje zares zavestno zadihala s polnimi pljuči? Kdaj si sebi podarila trenutek tišine in miru?
Nič ti ne bo ušlo, če se ustaviš. Nič ne bo narobe, če si privoščiš počitek. Mar res potrebuješ bolezen ali nesrečo, da te ustavi? Ustavi in spočij se draga dušica. Mar ne vidiš, da je tvoje telo utrujeno ? Mar ne slišiš kako tvoja čustva norijo in postajajo vedno bolj nenadzorovana ?
Privošči si počitek, privošči si daljši vdih in izdih, privošči si skrb zase, ustavi se in objemi sebe. Dovoli si počivati. Zima je..vse v naravi počiva, samo človek hiti...
Vdih in izdih ustavljaj svoje življenje, preden življenje ustavi tebe ...