Mnogim dušicam se zgodi, da smo potovali v življenju skozi otroštvo, kjer so nam starši in okolica zadali mnogo ran in za naše preživetje je bilo takrat pomembno, da smo se nekako odklopili od čutenja svojega telesa. Bilo je preveč za nas. Bilo je preveč boleče, da bi lahko zmogli toliko čustvene bolečine. Bolj varno je bilo razviti nek obrambni mehanizem in nekega avtopilota, ki nam je potem služil preko življenja.
Dokler.... se ne zgodi neka travmatična situacija. Dokler ne pride moment, ko smo toliko zreli, da nas življenje povabi v ponovno rojstvo. In običajno je to nek dogodek, ki nam spremeni pogled na življenje. Jaz temu pravim ponovno rojstvo. Ko se znajdeš na točki otroka, ko se začneš ponovno učiti kdo si sploh ti.
Se ti je že kdaj to zgodilo? Si kdaj začutil/a ta občutek, kot da ničesar več ne veš, kot da je bilo celo življenje do sedaj neka iluzija, neko plavanje po oblakih in da ničesar prav zares sploh ne veš... kot, da si ponovno otrok, ki se uči na novo hoditi, čustvovati in se uči kaj je pravzaprav svet ?
In to je v mojih očeh nova priložnost...priložnost spoznati sebe, priložnost zaživeti sebe in priložnost stopiti na pot svoje osebne svobode. Priložnost ponovne prebuditve oz. stanja polne prisotnosti živeti v vsakem trenutku in raziskovati vsak kotiček sveta z novim pogledom in sprejemanjem.
Comments