Danes zjutraj so moje oči pokukale v nov dan lahko jih odprem in zaprem in vsakič znova vidim paleto barv, ki rišejo mojo sobo. Vidim..kako lepo je, ker lahko vidim v meni se prebudi občutek hvaležnosti, ker vem, da to ni samoumevno. In nekaj časa posedim s temi občutki.
Nato se zavem vdiha in izdiha in s tem zaznavam vonj in zrak, ki prihaja v moja pljuča. Začutim tudi svoje telo in počasi tudi svoja čustva. Vse se prebuja. In ponovno posedim z občutkom hvaležnosti za vse te opažene trenutke, ker mi je to dano .
In s tem zavedanjem se danes podajam v nov dan. Ko lahko vstanem sama iz postelje, začutim tla pod nogami, premikam svoje telo in čutim vsak delček svojega telesa. Ko lahko zaslišim in začutim kaplje vode, ki pritečejo iz pipe v moji kopalnici in pobožajo moj obraz in roke. hvala, ker lahko to doživljam
In tako lahko opažam vsako malenkost preko dneva, ki pravzaprav sploh ni malenkost, ampak je velikansko bogastvo, katerega se velikokrat niti ne zavedamo, da je.
Naj bo danes dan obarvan s hvaležnostjo trenutkov za kaj si pa ti danes hvaležen/na ?
Comments