Danes je ime duhovnost nekaj kar predstavlja čudovito popotovanje - brez naporov- do našega srca. Predstavljena je kot čudovita stvar, v kateri če dosežeš cilj, je vse super fino fajn, vedno si vesel, vse je v rožicah, angelčki letajo naokrog in vse se zgodi kar samo od sebe brez da bi mignil s prstom... je res? :)
No dragi moji, mogoče bom s tem zapisom komu stopila na žulj, ampak vas žal moram razočarati, da ni vse tako lepo kot se "sliši". Pot v duhovnost je konkretno trnova pot, je pot odkrivanja sebe, svojih travm, spreminjanja sebe in svojih vzorcev in včasih je prekleto težko. Pa ne da jamram, ampak to je dejstvo. Ker je to življenje. Vsako življenje pa ima cikel. Nemogoče je vedno biti srečen in poln energije. Nobena baterija ne deluje v nedogled brez, da se vmes ne napolni. Tako je tudi z ljudmi. Tudi naše "baterije" se izpraznijo in potrebujemo počitek.
Težke lekcije v življenju nas izvabijo, da se premaknemo, da nekaj spremenimo, se mogoče postavimo zase, kot kalček, ki skozi pesek in kamenje zraste v čudovit cvet. Med tem pa konkretno "grize" in se bojuje, da se potem lahko razcveti. Vendar ko napoči čas, se ponovno zapre vase in odmre. Skratka vse je cikel. In kdor v duhovnosti pričakuje, da tega ni in da bo vse samo od sebe padlo z neba...hm...potem vas moram žal jaz postaviti na realna tla.
Ves čar, ki vam ga polagam na srce je, da ste čim bolj prisotni v tem trenutku in povezani s seboj. Potrudite se narediti korak naprej v življenju, vsaj poizkusite kar si želite in mogoče boste to tudi dobili. Če vam ne uspe, še vedno lahko poskusite drugače. Ampak vedno pa bo potrebno vaše delovanje. Brez tega se ne bo zgodilo nič ( no razen če imate res srečo - ampak, to je že druga stvar )
Zato draga duša, če si na poti duhovnosti, osebne rasti ali kakorkoli to imenuješ ti povem, da če kdaj čutiš to pot kot zahtevno in trnovo, ni nič narobe s teboj. Si na pravi poti in vse bo slej ko prej v redu vsaj za nekaj časa :)
Comentarios