Poskušaj s polno pozornostjo še enkrat prebrati naslov... ali lahko začutiš pomen le tega?
Danes smo ujeti v miselnosti kaj se sme čutiti in česa se ne sme čutiti. Bom dala primer : Veselje načeloma sprejemamo vsi, ker se ob tem počutimo res fajn. In velikokrat na socialna omrežja delimo naše vesele trenutke in se veselimo odobravanja vseh. Potem pa nastopi še druga plat, kjer smo recimo žalostni ali pa se spremo in smo v konfliktu - tega običajno ne delimo, ker kaj pa si bodo drugi potem mislili ane?
No sedaj pa bi se rada poglobila še malo globlje. Tako zelo se nam je že usedla v podzavest pomembnost mnenja drugih, da s tem že sami blokiramo svoja lastna čustva in jih celo zanikamo ali pometemo pod preprogo. Želimo, da bi bilo čim prej mimo, sami sebi prigovarjamo " ja daj skuliraj se, ne moreš tako razmišljat, to se ne spodobi,... " itd.
Ampak kljub vsem tem besedam, kljub zanikanju in nesprejemanju s strani družbe in predvsem sebe, je dejstvo, da TI TO ČUTIŠ. Čustvo je v tebi prisotno pa če ga sprejmeš ali ne, če ga hočeš ali nočeš...TUKAJ JE, ti to čutiš.
In vprašam te, zakaj se potem temu dejstvu upiraš? Zakaj ga zanikaš? Kaj pa če ga raje samo sprejmeš in si daš DOVOLJENJE. Danes čutim..... in lahko to čutim, ker je moje
DOVOLIM SI ČUTITI
Comments