Huuuh... včasih pa res pride dan, ko se znotraj telesa odvija pravi čustveni vihar, ko v želodcu in pljučih tišči, ko ti nekdo nekaj reče in bi kar planil nanj ali pa se takoj ulijejo solze, v naslednjem trenutku pa se smejiš kot nor in tako preko dneva po čustvenem vlakcu smrti navzgor in navzdol . Prisežem, da imam take dneve občutek, da sem nora... a se da dati odpoved? Ko bi obstajal gumb, da izklopiš a ne bi bilo fajn ?
No tudi taki dnevi pridejo...zakaj ? Ubistvu ne vem, ampak recimo, da jih poimenujem dnevi za trening biti v tem trenutku. Ko te čustva na polno premetavajo in posrkajo vase, je na nek način trening izkopati se in izboriti si utišanje uma ali pa se samo sesesti in reči ok...naj zadane prvi val, se izlije in izčuti in potem gremo ponovno po globok vdih :)
Najlažje je trenirat ravnovesje, ko je vse mirno, izziv pa je , ko tega ni. Ampak če imam orodje, da ves čustveni vlakec smrti pravzaprav povzročajo slike, ki si jih ustvarimo v možganih, potem vemo, da moramo samo pripeljati pozornost v ta trenutek in s tem sliko počasi izklapljati in se osredotočiti nase
Kako ? Ja včasih bi dala kar odpoved, ker je tako težko. Ampak s treningom gre vedno bolje in z zavedanjem, da se vse odvija samo v moji glavi....torej, pridi nazaj iz glave v svoje telo in povej svojemu umu kdo je vodja :)
Comments