Danes sedim s tem stavkom... bojim se smrti..ampak zakaj ?
Hm... tako čisto zares sem se vprašala kaj je pravzaprav smrt? Kaj meni pomeni moja lastna smrt?
Če pomislim, ne znam točno definirati, ampak si predstavljam nekako tako kot če grem zvečer spat in vmes ko spim se ne zavedam več sebe in svojega telesa ( takrat, ko ne sanjam). Ubistvu bi lahko opisala ta del kot temo, kot NI ME takrat. Pa vendar nisem takrat mrtva, vendar mojega zavedanja sebe takrat ni. In tako približno si mislim, da je, ko me pač ne bo več. Ne bom imela telesa, ne bom imela bolečin, ne bom imela čustev in raznoraznih občutij, ker vse to mi daje telo. Zakaj potem strah ? Ali se bojim zvečer zaspati in občutka da me vmes ni... ubistvu ne.
Ali smrt boli, če umrem? mislim, da ne. Zakaj potem ta strah ? Zakaj me je potem strah recimo operacij, posegov? Zaradi smrti ali bolečine, ki prihaja ob posegu?
Pa je priletela misel...kaj pa če se pravzaprav v resnici bojim življenja? Ker v življenju čutim in imam vzpone in padce, ki so včasih boleči in neprijetni. In ker bolečina ni prijetna, se pravzaprav bojim nje. Bojim se življenja, ki ta del prinaša.
Hm.....
Comments